Kakšna korupcijska tveganja je KPK zaznala pri zaposlitvi Črnčeca na SDH

Kot smo poročali na N1, komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri zaposlitvi bivšega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je pa zaznala več resnih korupcijskih tveganj.

S komisije so danes sporočili, da se zaznana korupcijska tveganja pri zaposlitvi Črnčeca na mestu pomočnika predsednika uprave SDH za korporativno varnost nanašajo tako na sistematizacijo novega delovnega mesta kot tudi na postopek zaposlitve in način sklenitve pogodbe.

"V celotnem postopku je komisija zaznala vrsto odstopanj od pričakovane ravni transparentnosti in dobrih praks, ki bi jih moral SDH kot osrednja družba za upravljanje državnega premoženja zasledovati," so poudarili na KPK.

KPK: Neobičajno hiter postopek zaposlitve, nejasni pogoji in neenakopravna obravnava kandidatov

Črnčec se je na mestu pomočnika predsednika uprave SDH Žige Debeljaka zaposlil s prvim februarjem. V zvezi s sistematizacijo novega delovnega mesta, ki ga je zasedel, se KPK strinja z opozorili sveta delavcev SDH in pooblaščenca za skladnost, da je "način sistematizacije neobičajen, saj je omenjeno delovno mesto dodeljeno le predsedniku uprave, ne pa upravi, ki deluje kot kolegijski organ".

"Pogoji, ki jih je SDH opredelil v sistematizaciji (in posledično tudi v razpisu) za to konkretno mesto, ne odražajo potreb SDH po zaposlitvi strokovnjaka na področju korporativne varnosti s poudarkom na digitalnih kompetencah in kibernetski varnosti," so ocenili na KPK in dodali, da je s tega področja zahtevano samo napredno znanje pisarniških orodij.

Na KPK menijo tudi, da je bil postopek zaposlitve Črnčeca na SDH "izveden neobičajno hitro". "Objava razpisa v času praznikov z rokom prijave zgolj sedem delovnih dni ne omogoča optimalnega nabora kandidatov, k čemur bi – posebej v primeru vodilnih delovnih mest – moral stremeti delodajalec. Edina kandidata, ki sta izpolnjevala pogoje, nista bila povsem enakopravno obravnavana, ker vsi člani razpisne komisije niso bili prisotni na obeh razgovorih," so poudarili.

Tveganja so zaznali tudi pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. "Čeprav je odločitev o zaposlitvi vodilnega delavca za določen ali nedoločen čas diskrecijska pravica vsakokratne uprave, komisija meni, da bi moralo biti delovno mesto, ki je v konkretnem primeru podrejeno neposredno le predsedniku uprave, vezano na njegov mandat," so dodali na KPK.

Šumi: To odpira vrata za klientelizem oziroma dogovorjene zaposlitve

Ker komisija na podlagi razpoložljivih dokazov ni potrdila nedovoljenih vplivov, pritiskov ali drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek v primeru zaposlitve Črnčeca, ki ga je začela na podlagi januarske prijave o domnevnem političnem kadrovanju in prirejenem razpisu, ustavila.

Glede na to, da gre za zaposlitev nekdanjega državnega sekretarja in da so pri prehajanjih državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti lahko prisotna tudi tveganja, pa KPK vladi priporoča, da ustrezno uredi "področje tako imenovanih vrtljivih vrat, vključno z določitvijo obdobja ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata".

Komisija opozarja, da so v prehajanju državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti lahko prisotna tveganja, kot so morebitna politična vplivanja pri zaposlitvi, razpolaganje z notranjimi informacijami in nastanek nasprotja interesov.

"Pomembno je poudariti predvsem, da to poteka brez ustreznih omejitev, varovalk, preglednosti in nadzora, kar odpira vrata za klientelizem oziroma dogovorjene zaposlitve, pri katerih niso v ospredju strokovnost in kompetence. Politika ne bi smela izkoriščati družb v državni lasti za lastne interese, zato so nujne zakonske spremembe, s katerimi bi sistemsko uredili korupcijska tveganja," je dejal predsednik KPK Robert Šumi.

SDH: Veseli nas, da KPK ni ugotovil kršitev s področja integritete

Komisija zato v tokratnih priporočilih vladi ponovno priporoča, da v skladu z najboljšo mednarodno prakso v Sloveniji celovito uredi institut vrtljivih vrat na način, da določi pristojni organ, ki bo odločal o dopustnosti oziroma omejitvah pri prihodnjih zaposlitvah funkcionarjev in javnih uslužbencev, predpiše javno objavo odločitve tega organa ter določi obdobje tako imenovanega ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata.

Na sporočilo KPK so se že odzvali na Slovenskem državnem holdingu. "SDH veseli, da je KPK po podrobni preučitvi primera potrdil, da pri zaposlitvi Damirja Črnčeca niso nastopile nikakršne kršitve s področja integritete," so poudarili. Ob tem so dodali, da bo nadzorni svet SDH zadevo po priporočilu KPK obravnaval na prihodnji redni seji, ki bo predvidoma v drugi polovici septembra.